Za tokratno jesen poleg že ustaljenih, pripravljam tudi nekoliko drugačno zvočno kopel od dosedanjih. Uporabljal bom manj inštrumentov in vsi bodo temeljili na tonu Cis, ki je frekvenca večno zvenečega zvoka om. Namen je, da se naš um usmeri v eno točko in da ne skače za različnimi uglasitvami, ki jih običajno uporabljamo. Ta frekvenca nam je blizu ker je naravna, saj je to tudi večkratnik frekvence s katero se zemlja vrti okoli sonca. Za uvod bomo naredili preprosto dihalno vajo, ki nas bo stabilizirala v telesu, na koncu po zvočni seansi pa bomo še 10 minut ležali v tišini.

 

Vabljeni v prostor poslušanja, kjer zvok postane opora za prisotnost.

 

V tej meditaciji se različni instrumenti združujejo v eno samo tonalno središče. Namesto menjavanja različnih zvočnih svetov ostajamo pri enem tonu, enem prostoru in enem trenutku. V različnih tradicijah se enoten dron uporablja kot podpora umu pri umirjanju in poglabljanju pozornosti. Zvok tako ne služi razvedrilu, temveč sidranju zavedanja.

Zvok ne vodi pozornosti navzven, temveč pomaga umu ostati tukaj. Ne poslušamo zvoka. Poslušamo skozi zvok.

 

Sedenje, poslušanje, dihanje in tišina.

 

Uporabil bom inštrumente: didgeridoo (telo), gong (prostor, valovanje, sprememba), posode (jasnost), flavta (dih), glas (človeška prisotnost) in nato tišina.

 

Samouglaševanje je notranji proces kjer se uglašujemo na našo naravo, zvočni zendo pa je prostor, kjer se ta proces lahko zgodi.

 

Zvočni zendo:

-ni koncert

-ni klasična zvočna kopel

-ni terapija

-ni predstava

-je prostor, kjer se človek sreča sam s sabo, zvok pa pomaga držati prostor

 

Potek:

-dihalna vaja

-sedeča zvočna meditacija

-raztapljanje zvoka

-sedenje v tišini

 

Dobrodošli na novo obliko zvočne meditacije, kjer se zvok ne razprši v mnogoterost, temveč se zbere v eno samo tonalno središče.