Domov Blog Izgorelost – moč jogijske prakse pri okrevanju
Izgorelost – moč jogijske prakse pri okrevanju
Izgorelost danes srečamo na vsakem koraku. Gre za stanje popolne telesne, čustvene in duševne izčrpanosti, kar je posledica dolgotrajnega stresa in preobremenjenosti Izgorelost je opredeljena kot sindrom, ki izvira iz kroničnega delovnega stresa, in njena značilnost je, da izčrpani posameznik ne vidi izhoda iz svoje situacije, počuti se ujetega.
Znanstveni dokazi o izgorelosti
Raziskave kažejo, da dolgotrajen stres vpliva na delovanje možganov, še posebej na prefrontalni korteks, ki je odgovoren za sprejemanje odločitev in uravnavanje čustev. Študije so pokazale, da imajo ljudje z izgorelostjo povišane ravni kortizola – stresnega hormona, kar lahko sprva vodi v motnje spanja, oslabljen imunski sistem nato pa v povečano tveganje za srčno-žilne bolezni. Poleg tega se pri izgorelih posameznikih zmanjša aktivnost proizvodnje hormonov ugodja in sreče kot sta serotonin in dopamin, kar nas pripelje v stanja depresije in pobitosti.
Prvi znaki izgorelosti – kažejo se tako na fizični kot na psihični ravni in bi nanje morali postati pozorni, so:
· kronična utrujenost, ki ne mine niti po počitku,
· pomanjkanje motivacije in občutek nemoči,
· motnje spanja (nespečnost ali pretirana zaspanost),
· jutranja zaskrbljenost, ki nas zgodaj zbuja,
· povečana razdražljivost, tesnoba ali depresija,
· nenaden povišan srčni utrip, brez telesne aktivnosti,
· tresenje rok, občutek stiskanja v prsih,
· fizični simptomi, kot so glavoboli, bolečine v mišicah in prebavne težave.
V zadnjih desetletjih se izgorelost pojavlja vse pogosteje, kar je povezano z našim hitrim načinom življenja, Bezljamo od obveznosti do obveznosti in se ne vprašamo, ali je v dnevu sploh kaj časa za umirjene dejavnosti. Od nas se zahteva visoka delovna produktivnost in stalna dostopnost. Tehnološki napredek nam na tem področju bolj škodi kot koristi. Prinesel je večjo povezanost, hkrati pa zabrisal mejo med delom in prostim časom. Poleg tega družbeni pritiski po nenehni produktivnosti in perfekcionizmu ustvarjajo okolje, v katerem je težko najti čas za regeneracijo. Počitku in času zase smo dali konotacijo lenobe in neproduktivnosti.
Joga in meditacija kot podpirata okrevanje
Ko smo v stanju izgorelosti, je dodatna aktivnost breme in ne sprostitev. Če težko vstanemo iz postelje, potem tedenski obiski joge predstavljajo zgolj še eno obremenitev.
Sodita pa joga in meditacija med najbolj učinkovite metode za okrevanje po izgorelosti. Ko že vemo, da je treba naš urnik razbremeniti in se zlasti v večernih urah umirjati z lahkotno prakso, ne z napornimi treningi. Raziskave potrjujejo, da redna praksa joge zmanjšuje raven kortizola, izboljšuje spanec in povečuje splošno odpornost na stres. Meditacija pa pomaga pri umirjanju uma, izboljšuje zavedanje telesa in zmanjšuje čustveno reaktivnost. Študija iz leta 2017, objavljena v reviji Frontiers in Human Neuroscience, je pokazala, da meditacija povečuje aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema, kar vodi v globoko sprostitev in hitrejšo regeneracijo.
V tem občutljivem obdobju toplo priporočam vodene prakse joge. Zelo veliko samodiscipline je potrebne, da vadimo sami, doma. Poleg tega se na jogi zbirajo podobno misleči, lažje navežemo prijateljstva in skupna energija na vadbah pomaga ohranjati motivacijo in dobro počutje. Tistim, ki jim postane joga v obdobju okrevanja po izgorelosti dobra prijateljica, z njeno pomočjo premagujejo tudi druga turbulentna obdobja, ki jih prinese življenje ter imajo precej manjše možnosti, da znova podležejo izgorelosti.