Voda, voda, voda
Spreminjanje prehranskih navad je navadna JE… Veliko vsega, kar si polavtomatsko počel, odkar znaš sam nosit hrano v usta, ti v resnici ne koristi, ampak ti počasi in vztrajno spodkopava zdravje in dobro počutje.
Urška to ve. Zato je pri svojem coachanju prizanesljiva, a odločna. Uotovili sva, da mene osebno zlasti zezajo tri moje navade v zvezi s prehranjevanjem:
- º dopoldne bi jedla slane stvari in sladke popoldne (vellliko sladkega)
- º ko pojem kosilo, je slaščica obvezna
-
º pozabim pit vodo.
No, vse troje je menda le slaba navada, ki pa se jih je Urška lotila takole. Za zjutraj mi je predlagala uživanje kaše (prosene, ovsene, pirine in kar je tega). Če nimam časa za kuhanje (vzame mi približno 15 minut), si naredim instant kašo (iz DMja, na oddelku za dojenčke) in vanjo dodam par datljev, rozin, presnega kakava in med. Zlasti žlička surovega medu z jutranjim prvim obrokom, podpre delovanje vranice. V zadnjih tednih sem se tako navadila na te kaše, da kruha sploh ne pogrešam.
Če mi pred kosilom zašmeka čokolada, si jo privoščim. Deluje čudežno, saj tako po kosilu res izgine potreba po sladkem, je pa res, da to zahteva nekaj čuječnosti. Pojesti kosilo na avtopilotu, hitro, brez žvečenja in z glavo drugje, te hitro vrže nazaj v slabo navado.
Glede pitja vode in hidriranja telesa – Urška ves čas pije. Ko pride k nam na kakšen dogodek, ima s seboj stekleničko vode, če jo slučajno pozabi, ji damo skodelico in si jo gre velikokrat napolnit. Skratka res veliko pije. Če bi namesto vode pila šnopc, bi bila težak alkoholik J.
Hec na stran – prvo dejstvo je, da mnogo ljudi ne loči, ali so žejni ali lačni. In ko pride ta občutek, smo običajno žejni, mi pa gremo jest. Druga stvar je, da če telo ni dovolj hidrirano, obstane v stanju shranjevanja zalog. Dobi idejo, da so nastopili hudi časi in da je potrebno z vsem, kar vstopi v telo, šparat. No, tako špara tudi z maščobami in jih malo kopiči tu in tam… Tega pa nočemo, a ne?
No, obstaja app. Na telefonu. Naložiš ga v pol minute in te od jutra do večera z zvokom nalivanja tekočine v kozarec spomni, da je treba pit. Pomaga, čeprav res nisem fan tega, da je vse, kar počnem, povezano s telefonom. Rada ga odložim, pozabi nanj, se ne javljam, odpisujem, spremljam FB. To je tudi detox.
Tretji teden teče, odkar se je Urška poglobila v najino prehranjevanje. Vsak od naju se spopada s svojimi avtomatizmi in v času, ko je v Avocadu res veliko dela zaradi Festivala, nama je včasih naporno. Ampak rezultati so opazni. Sama opažam, da res redko (čeprav se še zgodi), zapadem v stanje, ko pojem nekaj, kar me obteži. Občutka teže v želodcu nisem imela že res dolgo… Pojem (in kupujem) opazno manj junka, telo se je začelo spreminjati (na tehtnico Urška ne pusti stopiti), predvsem pa sem ji hvaležna, kako nežno in brez stresa me iz vegetarijanke spreobrača v veganko.
Vse manj je mlečnih izdelkov v mojem hladilniku in sploh jih ne pogrešam. Mlečna industrija je poleg mesne, zame ena bolj krutih proizvodenj na svetu. Ker mi je svet energij domač, ne morem spregledati povezave med tem, kaj kupim, zaužijem in kako se počutim in delujem. Mnogim se to zdi pretiravanje (brez skrbi, tudi mojim domačim), ampak tako čutim in tega ne morem zanikati.
Zato sem Urški res hvaležna za spodbudo za ta preobrat. Na fizičnem, čustvenem in energetskem področju.
Več o Urški Loncnar na njeni strani:
https://urskahealthcoach.com/